Ali se soočaš z izzivom, da se naučiš osnov objektno usmerjenega programiranja v PHP? Osrednja tema so posebne reference $this in self. Ti dve ključni besedi sta ključni za delo z objekti in razredi v PHP, saj urejata komunikacijo ter dostop do instanskih spremenljivk in konstant. Poglejmo skupaj razlike in uporabo teh konceptov.
Ključni vpogledi
- $this je referenca na trenutni objekt in se uporablja v instanskih metodah.
- self se nanaša na trenutni razred in se uporablja za dostop do statičnih lastnosti in metod ter konstant.
- Razlika med $this in self je temeljna za razumevanje objektno usmerjenega programiranja v PHP.
Razumevanje reference $this
Začnimo s ključnimi besedami $this. $this je posebna spremenljivka, ki se nanaša na trenutni objekt. Ko dostopaš do $this znotraj instanske metode, lahko dostopaš do vseh instanskih spremenljivk in metod tega specifičnega objekta.
Recimo, da imaš razred PodatkovnaBaza, ki ga instanciraš. Znotraj metode tega razreda lahko na primer dostopaš do instanskih spremenljivk, kot sta User ali Pass. To se zgodi prek $this->User ali $this->Pass. Te spremenljivke obstajajo samo v kontekstu določenega objekta, zaradi česar je $this ključen.
Pomembno je vedeti, da $this predstavlja univerzalno referenco, ki vedno kaže na trenutni objekt. Če obstajajo še drugi objekti, bo $this kontekstualno referencirati na tisti objekt, v katerem se trenutna koda nahaja.
Ključ self v podrobnosti
Ključna beseda self pa ni omejena na posamezno instanco. Nanaša se na sam razred, kar ti omogoča dostop do statičnih lastnosti in konstant razreda. Še enkrat si oglejmo razred PodatkovnaBaza. Recimo, da si v tem razredu definiral konstantno vrednost. Do te konstante lahko dostopaš z uporabo self::Konstanta.
Upoštevaj, da je self predvsem koristno za statične metode in lastnosti. Takšne spremenljivke so na voljo za celotno instanco razreda, ne za vsak posamezen objekt. To je ključna razlika v primerjavi z instanskimi spremenljivkami.
Seveda obstaja tudi možnost, da v metodi razreda želiš dostopati do statičnih metod ali konstant. V tem primeru uporabiš self::Metoda(), da se prepričaš, da dostopaš prek razreda in ne prek instančne spremenljivke.
Praktičen primer
Predstavljaj si, da želiš ustvariti razred SIS. Tukaj je preprost primer, ki prikazuje uporabo obeh referenc.
Znotraj tega razreda bi lahko definirali statične lastnosti in metode. Recimo, da imaš metodo getName(), ki uporablja instansko spremenljivko name. Da bi dostopali do te instanske spremenljivke, bi uporabil $this->name.
Da pa bi dostopali do konstante KEY_PATH, ki je definirana v razredu, bi uporabil self::KEY_PATH. To zagotavlja, da ob dostopu do konstant ne pride do konfliktov med instancami.
Na koncu prikažeš z echo, da referenciranje deluje. Lahko enostavno izpišeš tako instanske spremenljivke kot konstantne vrednosti, da pokažeš, da so pravilno referencirane.
Povzetek – Razumevanje $this in self v PHP
V današnjem prispevku si spoznal osnove uporabe in razlik med $this in self v objektno usmerjenem programiranju z PHP. Medtem ko $this posebej opozarja na trenutni objekt, self cilja na sam razred. Ti koncepti so temeljni za učinkovito razvoj v PHP.
Pogosta vprašanja
Kako je razlika med $this in self?$this se nanaša na trenutni objekt, medtem ko self opozarja na sam razred.
Kdaj naj uporabim $this?Uporabite $this, ko želite dostopati do instanskih spremenljivk ali metod.
Kdaj je self smiselno?self je smiselno, ko želite dostopati do statičnih lastnosti ali konstant razreda.
Ali obstaja posebna situacija za self?Da, self je koristno za dostop k članom razreda znotraj statičnih metod.
Kako se prepričati, da pravilno dostopam do instanskih spremenljivk?Uporabite $this->imeSpremenljivke, da se prepričate, da dostopate do instanskih vrednosti.
